6 - Nedeljski zajtrk prvakov
Prvi teden prostovoljskega tabora je za nami. Vse tri »lutrašice« si privoščimo zajtrk s strateškim sestankom na leseni terasi na strehi centra, ki je po nekaj nalivih prijetno čista, v nasprotju s spodnjo, ki se ne more upirati razmočeni ilovici. Utrujeni junaki, nevajeni težkega dela, še spijo v vojaškem šotoru in na spodnji pokriti terasi. Danes bo res zaslužen prost dan.
Kava se prileže kot malokdaj. Zraven še toplo pecivo iz Mlinopeka; vsako jutro ga pripelje pek, ki se vrača z dela domov v Domanjševce, sosednjo vas. Hvaležna za razumevanje direktorju Pojbiču, domačinu iz Križevec, ugriznem v mehak krof z marelično marmelado. Navsezadnje namesto pomanjkanja »trpimo« razkošje, ki nam ga lahko marsikdo zavida. Zdaj, po prvem tednu, sem mirna in prepričana, da bomo tabor izpeljali do konca in da naši prostovoljci ne bodo lačni. V moji beležnici so zapolnjeni vsi dnevi, vemo tudi, kje in kaj bomo jedli. Lahko si oddahnemo.
Posebej me veseli, da so se moji prošnji za sodelovanje odzvali vsi lokalni gostilničarji: Zlatica v Gornjih Petrovcih (pri njej bomo južinali v četrtek), Rudi v Šalovcih (na vrsti bo v torek), iz Picerije Kučan pa so svoj enolončni prispevek pripeljali že v petek in bil je odličen. Ker naš župan vabi kar dvakrat, bomo zadnji petek spet jedli pri Rudiju in nato zaključili dan s pokušino vina pri Viktorju iz Strukovec, ki ima vinograd na Kutoš bregu v Šalovcih, le streljaj od Rudija. Kuhamo torej le še v ponedeljek, za sredin »lovski dan« pa so srnjakovo meso za bograč podarili naši dolgoletni sodelavci, lovci lovišča Kompas iz Peskovec. Vsem podpornikom iskrena hvala - ne le za hrano in dobro postrežbo, tudi za trajne vezi, ki se spletajo ob dolgoletnih poznanstvih in na katere se lahko v kritičnih časih zanesem!
Marjetka ugiba, kako bo brez dostopa do interneta lahko izpopolnila naše spletne strani in pregledala pošto. Tudi to bova uredili pri prijaznih ljudeh, mojih nekdanjih sosedih iz časa, ko smo imeli še projektno pisarno v bloku poleg gostilne pri Zlatici. Danes obedujemo pri Rudiju v Šalovcih - povabil nas je naš župan. To bo pravo nedeljsko kosilo. Tatjana bo nato odpeljala tabornike na izlet v domačo Prlekijo, razkazat znamenite vinogradniške postojanke in pokusit tamkajšnja odlična vina. Prepričana sem, da bodo pokusili tudi njihovega domačega. Mimogrede bodo pogledali še za bobri na Muri. Sama načrtujem pobeg v Ljubljano - za en dan, da se prepričam, ali domača hiša še stoji in ali je v pisarni kaj nujnega...