Kaj jo ogroža?

»Posledice upada biotske raznovrstnosti so siromašenje prehranskih virov, klimatske spremembe, ujme in nestabilnost našega življenja.« (ZRSVN 2010)

Dejstvo je, da biodiverziteta upada. Zakaj? Razlogov je veliko, glavni vzrok pa je človek. S pričetkom industrijske dobe se je povečal vpliv človeka na naravo. Porast človeštva je vodila v povečano izrabo naravnih virov, kar je sprožilo spreminjanje in krčenje naravnih življenjskih prostorov. Naravni habitati so začeli postopamo izginjati zaradi gradenj, širjenja naselij in kmetijskih površin, izkopavanj mineralnih surovin, golosečnje gozdov. Preostale habitate pa se z ostalimi človekovimi aktivnostmi (sečnja, košnja, plovba, rekreacija ...) vsakodnevno spreminja. Čeprav so vrste tekom časa vedno izumirale, pa je stopnja izumiranja v zadnjem obdobju veliko večja od naravnega povprečja (ocenjeno na 2-3 vrst na leto). Človek je torej vzrok »šestemu množičnemu izumiranju«. Trenutne stopnje izumiranja so namreč 100-1000-krat hitrejše od naravne stopnje. Po znanih podatkih naj bi do leta 2001 v Sloveniji izumrlo vsaj 58 rastlinskih in živalskih vrst, na rdečem seznamu pa je bilo okoli 2700 taksonov, od tega kar štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica vrst sesalcev. Leta 2002 je bilo na Rdečem seznamu RS 635 vrst višjih rastlin od skupno 3266 znanih. Poleg Rdečega seznama RS varujemo vrste tudi preko različnih konvencij in direktiv, v katere je vključenih več kot 300 vrst. Najpogostejši vzrok ogroženosti pa je izguba habitata. Eden najbolj ogroženih habitatov v Sloveniji so tekoče vode in z njimi povezana mokrišča.

ARSO (2001) kot poglavitne vzroke ogroženosti biodiverzitete v Sloveniji navaja:

• pomanjkljiva zavest o pomenu biotske raznovrstnosti;

• spremembe v kmetijstvu (tehnologija, intenzifikacija proizvodnje, opuščanje obdelovanja primernih kmetijskih zemljišč, uporaba novih kultivarjev in hibridov, pospeševanje monokultur, tržne in socialne spremembe);

• uvajanje kmetijstva na območjih ohranjene narave (npr. pragozdna območja Kočevske); razvoj infrastrukture (avtoceste, hidroenergetski objekti);

• regulacije vodotokov (protipoplavna varnost, povečevanje kmetijskih zemljišč, nenaravne brežine);

• izsuševanje mokrišč;

• nenadzorovana urbanizacija, predvsem razpršena poselitev;

• uvajanje tujerodnih in invazivnih rastlinskih in živalskih vrst (v državo in med različnimi območji v njej);

• čezmeren odvzem rastlinskih in živalskih vrst iz narave (lov, ribolov, nabiranje itn.);

• onesnaženje zraka, vode in tal ter podnebne spremembe;

• neizvajanje predpisov in pomanjkljivi nadzorni ukrepi;

• šibka koordinacija med zadevnimi javnostmi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti;

• neorganizirano izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje.

Vse te dejavnosti in pomanjkljivosti posredno in neposredno vplivajo na uničevanje in spreminjanje ne samo ekosistemov celinskih voda, temveč tudi na preostale ekosisteme. Ekosistemi in habitati se drobijo. Z izgubo habitata pričnejo izginjati tudi vrste, ki so ga naseljevale. S prevelikim izkoriščanjem naravnih dobrin privedemo do upada biodiverzitete. Da je tudi v Sloveniji izkoriščanje preveliko, potrjuje izračun, da je teoretično na voljo en hektar ozemlja za vsakega prebivalca, ki pa izkorišča ekosistemske storitve kar 4,5 hektarjev kopnega ozemlja.

»Svet ponuja dovolj za človekove potrebe, ne pa tudi za njegov pohlep.« (Mohandas K. Gandhi)

Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Agencija RS za okolje: 224 str.

ARSO 2008. Kazalci okolja v Sloveniji. [NB02] Ogrožene vrste. Dostopno na internetu, 15.3.2012.

Evropska komisija 2011. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij. Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. COM(2011) 244 konč. Bruselj: 17 str. Dostopno na internetu, 15.3.2012.

Zavod RS za varstvo narave 2010. Ljudje z naravo, naravo za ljudi. Biotska pestrost je naše življenje. Ljubljana: 40 str. Dostopno na internetu, 1.2.2012.