Kaj je to?

"Biološka raznovrstnost" pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje  med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov.

(Konvencija o biološki raznovrstnosti, 2.člen)

Najprej opozorilo, da izraz »biološka raznovrstnost« strokovno ni primeren in se uporablja le v slovenskem prevodu konvencije, zato je primernejša uporaba naslednjih izrazov: biotska raznovrstnost, biotska pestrost, biotska diverziteta ali preprosto biodiverziteta. »Biotski« namreč pomeni življenjski, medtem ko se »biološki« nanaša na biologijo kot znanost, vedo, stroko.

Kot je definirano v Konvenciji o biološki raznovrstnosti, je biodiverziteta pestrost vseh živih organizmov in njihovih bivališč, ki se izraža na več ravneh:

• genska pestrost je raznolikost med posameznimi osebki iste vrste, npr. med volkovi v tropu. Volkovi se tako lahko razlikujejo v barvi dlake. Barva je v vsakem osebku shranjena v obliki nukleotidnega zaporedja DNK verige. Del verige, ki kodira eno lastnost, se imenuje gen.

• Vrstna pestrost je raznolikost med vrstami, kot so npr. živali in rastline v jezeru. Na tej ravni je prepoznavanje biodiverzitete najlažje ter zato splošno razširjeno, saj jo lahko izrazimo v številu prisotnih vrst. Tako je bilo do leta 2001 v Sloveniji evidentiranih okoli 22.000 rastlinskih in živalskih vrst, kar je precej manj od ocenjenega števila vseh vrst pri nas – 50.000-120.000 vrst. Številke se z odkritji novih vrst neprestano spreminjajo.

• Ekosistemska pestrost poleg same pestrosti organizmov vključuje še pestrost povezav med njimi. Med seboj povezani organizmi skupaj s fizičnim okoljem sestavljajo ekosistem. Ker je vključena povezava, lahko z vplivom na eno vrsto vplivamo na celoten ekosistem, saj ima vsaka vrsta v njem svojo vlogo. Večje število vrst pomeni večje število interakcij, ki naredijo ekosistem stabilnejši in odpornejši na spremembe.

Ker naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, je Slovenija ena izmed vročih točk biodiverzitete v Evropi. Raznolikost kamninskih podlag vpliva na razgibanost reliefa in posledično tudi na pestrost talnih in klimatskih razmer. Ti raznoliki dejavniki se izražajo v veliki pestrosti ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji poznamo tako več kot 3200 vrst višjih rastlin (praprotnice in cvetnice), medtem ko je favna zastopana s 13.000-15.000 vrstami, od katerih je kar okoli 4000 endemičnih. Slovensko ozemlje, ki obsega le 0,004 odstotka zemeljske površine, predstavlja prebivališče za kar dva odstotka vseh znanih kopenskih živalskih vrst.

Celinske vode po celem svetu obsegajo manj kot 1 odstotek zemeljske površine ali slaba 2 odstotka kopnega, a jih naseljuje kar 2,4 odstotka vseh znanih vrst, med njimi več kot 10 odstotkov vseh živalskih vrst in več kot 35 odstotkov vseh vretenčarjev.

Biodiverziteto celinskih voda v Sloveniji tako predstavljajo številni organizmi od bakterij do vidre. Natančnega števila ne poznamo. Število znanih vrst se z odkrivanjem novih spreminja. Bogato so zastopane predvsem nevretenčarske skupine. Denimo, v slovenskih celinskih vodah je bilo zabeleženih že več kot 200 vrst mladoletnic (Trichoptera), 112 vrst mehkužcev (Mollusca), okoli 100 vrst vrbnic (Plecoptera) in 190 vrst hroščev (Coleoptera). Ti organizmi preživijo vsaj del svojega življenja pod vodno gladino. Med vretenčarji sta na vodo najbolj vezani dve skupini: ribe v širšem pomenu (Pisces, 93 vrst) in dvoživke (Amphibia, 20 vrst), medtem ko nekaterim plazilcem, pticam in sesalcem voda predstavlja predvsem okolje, kjer si iščejo hrano. Tu so še številne rastlinske vrste, ki rastejo v in ob vodi, od enoceličnih alg do dreves. Za primer vzemimo pestrost alg, ki je različna v različnih celinskih vodah. Do leta 2009 je bilo v Sloveniji zabeleženih več kot 2200 vrst alg. Samo v mrtvici Mali Bakovci (mrtvica reke Mure) so v letih 2005-2006 našli kar 107 različnih alg, med njimi 12 novih za Slovenijo! Najpogostejše so bile kremenaste alge, ki niso vidne s prostim očesom. Torej, če nečesa ne vidimo, še ne pomeni, da tega ni.

Celinske vode pa nimajo samo velike pestrosti vrst, ampak tudi ekosistemov. Poznamo namreč tekoče in stoječe vode, močvirja, barja, podzemne vode ... Različne površine ustvarijo različna vodna telesa z različnimi lastnostmi. V večjih stoječih vodah je omogočen razvoj značilne jezerske flore in favne, na primer planktona. Posebno mesto med ekosistemi celinskih voda imajo presihajoča jezera, ki od prisotnih organizmov zahtevajo sposobnost prilagajanje ritmu presihanja. Vodotoki s svojo dinamiko ustvarjajo in ohranjajo številne habitatne tipe, ki lahko ob spreminjanju ali opuščanju te dinamike izginejo (prodišča, mrtvi rokavi, poplavni nižinski gozdovi ...). Povezujejo populacije in prispevajo k širjenju vrst. Poznamo še različne habitatne tipe, kjer voda le občasno prekriva tla: močvirja, močvirni gozdovi, rečne poplavne ravnice, mokrotni travniki in barja. Človek pa s svojimi dejavnostmi ustvarja umetna vodna telesa, ki so lahko pomembna drugotna življenjska okolja (akumulacijska jezera, ribniki, kanali ...). Različna okolja torej naseljujejo različni organizmi.

Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Agencija RS za okolje: 224 str.

http://www.biotskaraznovrstnost.si/index.htm, 17.02.2012.

BioFresh project – Background. 14.2.2012

Janežič L. Biotska pestrost. V: EKOKVIZ 2010/2011 – gradivo za tekmovanje iz ekoznanja za srednje šole. Društvo DOVES, Program Ekošola kot način življenja: 8-25. Dostopno na internetu, 13.11.2011.

Konvencija o biološki raznovrstnosti.

Krivograd Klemenčič A., Toman M.J., Balabanič D. 2009. Records of new algal taxa within various aquatic and aerophytic habitats in Slovenia. Natura Sloveniae 11 (2): 5-26. Dostopno na internetu, 3.2.2012.

Krivograd Klemenčič A. in Balabanič D. 2010. Fitobentos in kakovost vode v mrtvicah reke Mure. Natura Sloveniae 12 (2): 5-22. Dostopno na internetu, 3.2.2012

Mršić N. 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Slovenija – "vroča točka" Evrope. MOP, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana.

Sket B., Gogala M., Kuštor V. (ur.) 2003. Živalstvo Slovenije. 1. natis. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 664 str.

Zavod RS za varstvo narave 2010. Ljudje z naravo, naravo za ljudi. Biotska pestrost je naše življenje. Ljubljana: 40 str. Dostopno na internetu, 1.2.2012.

Zavod za ribištvo Slovenije: Slovenska in latinska (Kottelat, 2007) imena rib in piškurjev v celinskih vodah na območju Slovenije. Dostopno na internetu, 14.3.2012.